V torek, 13. aprila 2010, je Gorenje obiskala Petra Majdič. Najprej je pozdravila zaposlene v proizvodnji nato pa se je udeležila srečanja v jedilnici. Tam so Petro pričakali cicibani skakalnega kluba Velenje in slavnostno postrojeni organizatorji športnega društva Gorenje. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je Petro presenetil z darilom - sušilnikom perila. V zameno je Petra predsedniku uprave predala svoj olimpijski dres.
Petra Majdič, že trikrat zapored športnica leta v Sloveniji in predvsem dobitnica z diamanti posute bronaste medalje na zimskih olimpijskih igrah 2010 v Vancouvru v Kanadi, ki jo je osvojila kljub padcu s štirimi zlomljenimi rebri in predrto popljučnico ter se tako v zgodovino olimpijskih iger vpisala kot eden največjih fenomenov svetovnega športa in postala prva junakinja ZOI 2010 ter dobitnica prestižne Foxove nagrade za najbolj pogumnega in požrtvovalnega športnika, je v Gorenju pozdravila zaposlene v proizvodnji, se udeležila srečanja z njimi v jedilnici in nazadnje kosila s tremi izžrebanimi zaposlenimi.
V pogovoru na srečanju v jedilnici, ki ga je vodil Roman Repnik, je Petra povedala, kaj se je odvijalo po nesrečnem padcu na olimpijskih igrah. Danes je Petra še vedno na bolniški, vendar pravi, da ni tipična bolnica. Merilo, da je zdrava, je zanjo to, da se lahko smeji. O delu v Gorenju in proizvodnji je povedala: »Delo v Gorenju je, tako kot v vrhunskem športu, težko. Ljudem, ki sem jih srečevala skozi obisk proizvodnje, sem se zahvalila za vso podporo in povedala, da je to tudi njihova medalja. Presenečena sem, kako je Gorenje tehnološko napredno. Sicer pa, če hočeš biti najboljši na svetu, ti ne ostane drugega, da konkurenco vsakič znova izzivaš.« Njeni treningi so vsak dan dopoldan od štiri do šest ur in popoldan še dve uri. »Življenje vrhunskega športnika ni ležerno. Med biti najboljši in biti peti ali šesti na lestvici je bistvena razlika.«
Petra se je sprehodila skozi proizvodnjo Kuhalnih aparatov in Hladilno-zamrzovalnih aparatov, kjer se je ustavila med zaposlenimi, ki si jo bodo zapomnili zaradi odprtosti in nasmejanosti, s katero je kazala medaljo in razdeljevala avtograme.
Pred jedilnico so Petro najprej presenetili cicibani skakalnega kluba Velenje pod vodstvom Igorja Jelena, ki so prikazali tek na smučeh s koleščki in rolerji, in slavnostno postrojeni organizatorji iz športnega društva Gorenje. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je Petro presenetil z darilom Gorenja, sušilnikom perila. V zameno je Petra predsedniku uprave predala svoj olimpijski dres. Šopek rož, ki je sledil, je Petri predal Sebastjan Kurmanšek , eden izmed številnih športno aktivnih Gorenjčanov, ki je v prvi vrsti tekač na dolge proge.
Petra je med prisotnimi v jedilnica izžrebala tri nagrajence, ki so odšli z njo na kosilo. Izžrebala je tudi kapo s podpisom in štartno številko iz njene zadnje tekme svetovnega prvenstva v Falunu na Norveški, ki jo je nosila kot vodilna tekmovalka. Svoj obisk v Gorenju je Petra zaključila v knjigarni Kulturnica, kjer je na predstavitvi knjige Tomaža Humarja "Ni nemogočih poti", ob alpinistoma Vikiju Grošlju in Ivanu Kotniku, v uvodu povedala svojo olimpijsko zgodbo in zgodbo olimpijske medalje.