Uprava Gorenja je bila 22. februarja 2018 obveščena, da reprezentativni sindikat SKEI Gorenje za 14. marec 2018 načrtuje opozorilno stavko. Razlog za stavko je odpoved podjetniške kolektivne pogodbe, ki jo je sprejela uprava Gorenja in ki je začela veljati s 1. februarjem 2018. Čeprav v upravi spoštujemo pravico zaposlenih do stavke in bomo organizatorjem omogočili, da te pravice uveljavljajo v skladu z veljavnimi predpisi, hkrati ocenjujemo, da je stavka povsem nepotrebna in neupravičena. V dosedanjih pogajanjih za celovito prenovo kolektivne pogodbe smo namreč dosegli
velik napredek, uprava pa je pripravljena na pogajanja in iskanje kompromisa.
Tudi zato smo takoj po
odpovedi kolektivne pogodbe Gorenja sindikat pozvali k nadaljevanju pogajanj in iskanju poti do
oblikovanja nove, celovito prenovljene kolektivne pogodbe, ki bo primerna današnjim razmeram v
družbi in na trgu. Dosedanja Gorenjeva podjetniška kolektivna pogodba iz leta 1991 je nastala v
povsem drugačnih okoliščinah in je zato nujno potrebna prenove. Obenem je odpoved podjetniške
kolektivne pogodbe legitimna in zakonita poteza katerekoli pogodbene strani – tako delodajalske kot
delavske – njena odpoved pa zaposlenim v tem trenutku ne jemlje nikakršnih pravic. Pogodba je
namreč kljub odpovedi veljavna še 6 mesecev in še nadaljnjih 12, če v vmesnem času ne bo podpisana
nova podjetniška kolektivna pogodba. Pravice zaposlenih tako ostajajo nespremenjene do avgusta
2019.
In teh pravic ni malo. V Gorenju delavcem zagotavljamo za okoli desetino višje plače od panožne
kolektivne pogodbe, za kar dve tretjini je višji letni dodatek na delovno dobo in stalnost. Poleg tega s
podjetniško kolektivno pogodbo zaposlenim omogočamo preventivne zdravstvene preglede in
terapije na stroške delodajalca, sofinanciramo športno dejavnost v okviru športnega društva, kulturno
udejstvovanje, dodatno izobraževanje ter sofinanciramo dodatno pokojninsko zavarovanje. Za delavce
z najnižjimi prihodki celo v celoti. In večine teh pravic se delodajalska stran v pogajanjih ni dotikala
temveč jih je želela, čeprav kot nadstandardne predstavljajo velik strošek za delodajalca, ohraniti v
enakem obsegu, kot doslej.
Kljub pripravljenosti uprave, da s konstruktivnim socialnim dialogom najdemo rešitev ter pogajanja
premaknemo z mrtve točke, na kateri so obstala po skoraj dveh letih, smo zdaj v nenavadni situaciji.
Običajno ob odpovedi kolektivne pogodbe sindikalna stran z zaostrovanjem razmer – denimo
napovedovanjem stavke – delodajalsko stran prisili k pogajanjem o sprejemanju nove kolektivne
pogodbe. V Gorenju pa so razmere obrnjene. Uprava namreč ponuja pogajanja in k njim poziva,
sindikalna stran pa je tista, ki pogajanja zavrača in razmere zaostruje ter od uprave zahteva, da do 14.
marca prekliče odpoved kolektivne pogodbe.
Uprava kljub ultimatu ne bo preklicala odpovedi kolektivne pogodbe. Kot smo že večkrat pojasnili,
korak nazaj na točko, s katere se dve leti nismo premaknili, za nas ni prava smer za zagotavljanje
prihodnjega razvoja Gorenja. Pravi korak za nas je korak naprej, to je nadaljevanje pogajanj na dobri
osnovi, ki so jo v letih socialnega dialoga postavili pogajalci, ter hitrejše iskanje rešitve za sprejem
celovito prenovljene kolektivne pogodbe. Gre namreč za prihodnost Gorenja, za zagotavljanje
njegovega dolgoročnega stabilnega razvoja in ohranitev delovnih mest. Za to potrebujemo kakovostno
osnovo, celovito prenovljena kolektivna pogodba pa bi bila pomemben korak v to smer.
Pomembno je, da se prav vsi deležniki v Gorenju zavedamo svoje odgovornosti pri zagotavljanju
kakovostne prihodnosti za podjetje ter ustreznih strateških in poslovno-finančnih razmer v družbi in
Skupini. Vse naše poteze imajo namreč dolgoročne učinke, ki jih bomo neodvisno od morebitnih
kratkoročnih koristi ali interesov čutili še leta in desetletja.