Podjetje Gorenje Keramika bo z decembrom 2023 po skoraj 50 letih obratovanja prenehalo s proizvodnjo keramičnih ploščic. Ob energetsko intenzivni proizvodnji tako majhno podjetje v panogi, ki se konsolidira ter jo čedalje bolj obvladujejo veliki proizvajalci in podjetja z drugih kontinentov, ne more več biti konkurenčno na trgu. Vsem 87 zaposlenim je delodajalec ponudil drugo delo v matičnem podjetju Gorenje, lokacijo pa bo lastnik še naprej uporabljal v druge namene.
V sklopu Gorenja je bila 1974 zgrajena tovarna keramičnih ploščic v vasi Gorenje blizu Velenja, ki je že dolgo edini slovenski proizvajalec keramičnih ploščic. Kot majhna proizvodnja se je s predanostjo in inovativnostjo uspešno prebijala skozi politične in gospodarske spremembe po osamosvojitvi ter se prilagajala vse bolj zahtevnemu domačemu in tujemu trgu s kakovostjo, sodobnim dizajnom in zanesljivo ter fleksibilno proizvodnjo in servisom. Na domačem trgu in trgih JV Evrope je ostajala prepoznavna blagovna znamka kljub hudi konkurenci neprimerljivo večjih proizvajalcev, ki jim globalno organizirana proizvodna in prodajna mreža omogoča zavidljive prednosti. S sanacijo proizvodnje, optimizacijo stroškov, povečanjem produktivnosti ter vsakoletnim razvojem novih tipov izdelkov in unikatnih dizajnov je Gorenje Keramika uspešno poslovala s strokovno, inovativno in požrtvovalno ekipo zaposlenih.
Proizvodnja keramike je energetsko intenzivna proizvodnja in kot taka odvisna od globalnih razmer na energetskem trgu. Vojna v Ukrajini in posledični dvig cen energentov ter problem dobave surovin je pomenil šok za celotno keramično industrijo. Tudi največji evropski proizvajalci so morali ustaviti del proizvodnih linij, tako da se je proizvodnja keramičnih ploščic po vsej Evropi že lani zmanjšala za približno 30%. To je drastično pospešilo proces invazije keramičnih ploščic iz čezmorskih držav (Indija, Kitajska, Brazilija, …) ter Turčije v Evropo.
Cena energije (zemeljskega plina) predstavlja 30-40% celotne proizvodne cene keramičnih ploščic in je temeljni dejavnik rentabilnosti in konkurenčnosti. Gorenje Keramika je zaradi optimizacije porabe plina v preteklosti ustavljala linije v zimskih mesecih, v preostalem delu leta pa je proizvodnja potekala intenzivno in neprekinjeno, saj peč za žganje ploščic potrebuje čas in energijo tudi za segrevanje in ohlajevanje. Planiranje proizvodnje je bilo zahtevna naloga, saj je bilo treba zagotavljati ustrezne zaloge za prodajni nabor s 300 različnimi tipi ploščic.
Cena zemeljskega plina v Sloveniji se je z vojno v Ukrajini drastično dvignila in kljub kasnejšemu padcu ostaja neprimerljivo višja od tiste pred vojno. Cena plina v industriji je odvisna tudi od individualne pogodbe, ki jo podjetje sklene z dobaviteljem energenta, pri čemer imajo seveda večji potrošniki večje ugodnosti. V primerjavi z velikimi evropskimi proizvajalci in proizvajalci z drugih kontinentov, ki imajo cene plina neprimerljivo nižje, cena ploščic Gorenja Keramike danes ni več konkurenčna na trgu. V keramični industriji se tako kot v številnih drugih pred njo, dogaja konsolidacija, tudi ta industrija je namreč postala industrija velikih igralcev, kjer majhne proizvodnje preidejo v lastništvo večjih korporacij, da sploh preživijo.
Gorenje Keramika je kot del Gorenja 2018 prešla v lastništvo kitajskega Hisensa. Glede na poslovne rezultate in prodajne napovedi se je lastnik odločil za dokončno ustavitev proizvodnje keramičnih ploščic. Trenutno je v Gorenju Keramiki zaposlenih 87 delavcev, vsem pa je delodajalec ponudil zaposlitev v različnih enotah podjetja Gorenje. Zaposleni v proizvodnji bodo delo na novih delovnih mestih predvidoma začeli že s 1. 12. 2023, odprodaja zalog in opreme pa je predvidena do sredine naslednjega leta.
Lastnik kljub prenehanju proizvodnje keramičnih ploščic tovarne ne prodaja, saj bo lokacijo še naprej uporabljal in v prihodnje tudi razvijal za druge namene.